Nevro-lingvistično programiranje se je začelo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s sodelovanjem dr. Johna Grinderja in dr. Richarda Bandlerja pri analizi terapevtskih prijemov Fritza Perlsa in analizi dela družinske terapevtke Virginie Satir. Rezultate teh analiz sta predstavila v knjigi, v kateri sta definirala strukturo, ki stoji za terapevtskimi uspehi Perlsa in Satirjeve.
Ko sta svoje delo dala v pregled dr. Gregoryju Batesonu, je ta prepoznal potenciale njunega dela, poskrbel za tisk njune knjige in na nek način postal njun mentor.
Bateson je bil tudi tisti, ki jima je predlagal, naj poskušata definirati strukturo, ki stoji za uspehi psihiatra, psihologa in hipnoterapevta Miltona H. Ericksona in ju povezal z njim.
Dognanja, ki so sad analize teh treh izjemnih terapevtov, so temelj nevro-lingvističnega programiranja.
Pod vplivom Gregorya Batesona (in predvsem njegove knjige Steps to an Ecology of Mind: Collected Essays in Anthropology, Psychiatry, Evolution, and Epistemology) je velik del NLP-ja aplikacija sistemske teorije in kibernetike na delo s posamezniki in skupinami, od strategij in modela T.O.T.E. do aksiomov (npr. NLP aksiom: "V vsakem sistemu je člen z največjo fleksibilnostjo tisti, ki uravnava delovanje sistema", je eden od zakonov kibernetike - Law of Requisite Variety).
Ključne osebe
Gregory Bateson, antropolog, ki je pustil globok pečat pri kreiranju sistemske teorije. Eden od znanstvenikov, ki so znani kot jedrna skupina Macy konference, skupine, ki je v obdobju od 1946 do 1953 zaplodila preboje na področju sistemske teorije in postavila temelje kibernetike.
Fritz Perls, psihiater in psihoterapevt, ustanovitelj Gestalt terapije.
Virginia Satir, družinska terapevtka.
Milton H. Erickson, psihiater in psiholog, ustanovitelj Ameriškega združenja za klinično hipnoterapijo.