Predavanje v sklopu Alumni NLP inštituta
Jurij Dreo – spremembe možganov pri najstnikih
Predavanje smo razdelili na več enot
Da bi vam omogočili, da lažje spremljate predavanje, smo ga razdelili na 8 delov in za vsakega pripravili tudi kratek opis.
1. del – Osnovna dejstva o možganih
7 min 53 sek
V prvem delu Jurij Dreo predstavi temo predavanja in osnovna dejstva o možganih: velikost možganov, polobli, število živčnih celic in število povezav med živčnimi celicami.
2. del – Kaj je siva in kaj bela možganska snov
3 min 52 sek
Kot boste kasneje spoznali (v 6. delu tega predavanja), so spremembe količine sive in bele možganske snovi, eden od temeljev razumevanja zakaj so najstniki nagnjeni k rizičnem vedenju.
3. del – Površina in globina možganov (razum vs čustva in hormoni)
5 min 13 sek
Površje možganov lahko poenostavljeno razumemo kot organ, ki vsebuje višje kognitivne funkcije. Površje lahko razdelimo na 4 režnje, ki so odgovorni za različne višje kognitivne funkcije. Za razliko od tega bi lahko globino možganov poenostavljeno opisali kot “čustva in hormoni”.
4. del – Razlika med puberteto, najstništvom in adolescenco
5 min 28 sek
Medtem, ko puberteta opisuje predvsem obdobje radikalnih telesnih in hormonskih sprememb, je definicija najstniških let in adolescence širša in se osredotoča na socialno življenjsko obdobje.
5. del – Radikalne spremembe v vedenju in paradoks možganske pubertete
9 min 29 sek
V najstniških letih so opazne 4 izrazite spremembe v vedenju in čustvovanju. Pričakovali bi, da so v ozadju tako občutnih sprememb na področju vedenja tudi velike strukturne spremembe možganov.
Pa temu na prvi pogled ni tako. Kje je potem vzrok sprememb?
6. del – Mielinizacija
9 min 45 sek
Mielinizacija – v najstniških letih se drastično povečuje količina ovoja (izolacije) povezav, kar lahko naredi povezave med možganskimi celicami tudi do 100-krat hitrejše, kot so pri majhnih otrocih.
Ampak ne pridobivajo vsi deli možganov koristi mielinizacije z enakim tempom. Del možganov, ki ima zadnji korist od tega procesa, je prefrontalni korteks – del, ki je zadolžen za izvršilne funkcije, kot so načrtovanje, odločanje … kar pomeni, da bo to šibka točka najstnikov.
7. del – Delovanje prefrontalnega korteksa in striatuma – vzrok za veliko bolj tvegano vedenje najstnikov
5 min 47 sek
Prefrontalni korteks (ki regulira dolgoročno načrtovanje, odločitve, socialno vedenje in čustvene odzive) je pri najstnikih relativno podrazvit.
Hkrati pa je striatum, del možganov, ki vpliva na čustvene odzive, pri najstnikih bolj aktiven kot pri otrocih ali odraslih.
V družbi vrstnikov, ta del možganov, ki je pri najstnikih že tako močno aktiven, dobi še dodaten spodbudni efekt.
To je še en element, ki prispeva k temu, da so najstniki pripravljeni veliko bolj tvegati.
8. del – Povzetek sprememb v delovanju možganov najstnikov
11 min 01 sek
V tem delu videa je Jurij Dreo povzel spremembe možganov v najstniških letih in njihov vpliv na najstnike.