"Spremenite moj način razmišljanja, tam piše, da vi to lahko!"
Pred kratkim sem imel zanimivo izkušnjo, ko je starejša gospa prišla na coaching in mi rekla: "Jaz sem v knjigi prebrala, da ti NLP spremeni način razmišljanja. Jaz se preveč jezim sama nase. Spremenite moj način razmišljanja, tam piše, da vi to lahko!"
Razložil sem ji, da jo jaz lahko vodim skozi proces, ampak, da je ona tista, ki bo dosegala spremembe.
"No, da vidimo ali je to res ali se samo repenčite po knjigah," je bil njen odgovor.
Ali trditev, da "z NLP-jem lahko prevzamete kontrolo nad svojimi mislimi, čustvi in dejanji" drži?
To trditev lahko zasledimo pri številnih avtorjih z NLP področja.
Že sami naslovi knjig bolj ali manj očitno vsebujejo to trditev: "The User Manual for The Brain" (Navodila za uporabo možganov), Change Your Mind And Keep the Change (Spremeni svoj um in obdrži spremembo), ...
Ustanovitelj NLP-ja, Richard Bandler, je eno izmed svojih knjig naslovil: "Using Your Brain for a Change" (Uporabi svoje možgane za spremembo) in eno izmed prvih poglavij v njej "Who's driving the bus" (Kdo vozi avtobus) ali v prostem prevodu: kdo ima vajeti v rokah, kdo upravlja z vašimi čustvi, kdo aktivira vaše strahove, tremo ..., če se vi vztrajno borite, da bi se teh občutkov znebili?
In v nadaljevanju je podal trditev, da z NLP-jem lahko prevzamete kontrolo nad svojimi mislimi, čustvi in dejanji.
Ali res lahko?
V nadaljevanju bom predstavil eno izmed NLP tehnik, ki delno odgovori na zgornje vprašanje.
Pomembni delovni predpostavki NLP-ja
Razlog za pogosto presenetljive rezultate, ki sta jih avtorja NLP-ja dosegala pri coachingu, so bile tudi njune dokaj originalne delovne predpostavke. Tukaj bom navedel dve izmed teh.
Če želiš biti uspešen, se uči od tistih, ki so uspeli
- Prva pomembna predpostavka, ki jo bom tukaj omenil, je: če želiš postati uspešen, se uči od tistih, ki so uspešni.
To je seveda za marsikoga samoumeven prisop. Npr., če se želiš naučiti javno nastopati, se uči od tistih, ki so dobri pri javnem nastopanju. In če želiš izboljšati svojo učinkovitost pri kondicijskem treningu, povprašaj za nasvet tiste, ki imajo vrhunsko kondicijo ali so le-tem pomagali do vrhunske telesne pripravljenosti.
Tisto, kar je bilo originalno pri njunem pristopu je, da sta isti pristop uporabila tudi pri študiju težav, ki nas pestijo in za katere v psihologiji ni bilo konkretnih, učinkovitih rešitev.
Namesto, da bi samo analizirala strukturo problema, sta izprašala številne osebe, ki so imele nek težji psihološki problem in so ga rešile.
Bandler je na nekem izobraževanju omenil, da je nekoč celo dal oglas v časopis: "Prosimo, če ste imeli fobijo in ste težavo rešili, nas kontaktirajte."
Ljudje smo bitja s fantastično zmožnostjo učenja
- Njuna pomembna predpostavka je bila tudi, da ljudje, ki imajo pomanjkanje motivacije, tremo, strahove, fobije, traume ..., niso "polomljeni" ljudje, ki bi na nek način potrebovali "popravilo".
Izhajala sta iz predpostavke, da smo ljudje bitja s fantastično zmožnostjo učenja. In isti mehanizmi, s katerimi se naučimo motivirati se za vrhunske dosežke, so tudi mehanizmi, s katerimi se "naučimo" odzivov, s katerimi nismo zadovoljni.
Tako je npr. fobija lahko izjemno težaven problem, ampak je hkrati tudi primer izjemno učinkovitega učenja.
Naš nevrološki sistem se pogosto v nekaj trenutkih "nauči" izjemno močno reagirati na določene dražljaje v okolju in potem brez napake vztraja pri tem odzivu leta in leta. Če bi znali ta mehanizem uporabiti pri učenju "koristnih" odzivov, bi bilo to izjemno uporabno orodje. Npr., v primeru, ko nam primanjkuje motivacije, bi se lahko hitro naučili navdušiti se nad določeno delovno nalogo. In potem bi to navdušenje bilo prisotno še leta vsakič, ko bi se srečali s to delovno nalogo.
Inovativni rezultati tega pristopa
Eno izmed opažanj, ki ga je Bandler potegnil na osnovi drugega omenjenega pristopa, je bilo dejstvo, da se vrsta "nekoristnih" učenj zgodi v trenutku.
Za razliko od dotedanjega prepričanja, da globinske spremembe zahtevajo čas (mesece in leta), je prišel do sklepa, da je pri določenih spremembah prav hitrost tisto, kar povzroči še močnejši učinek.
Npr., če je človek videl psa divje lajati in se je ta pes počasi bližal, je to lahko sprožilo dolgoročni strah pred psi.
Če se je isti proces zgodil v momentu, je to lahko sprožilo še močnejše negativne odzive v prihodnosti. Npr., če je pes pritekel za hrbtom in v trenutku začel divje lajati.
In ker je predvideval, da iste mehanizme lahko uporabimo tudi za pozitivne spremembe, je iz tega začel razvijati tehniko, ki ji danes rečemo Swish.
NLP tehnika "Swish"
Pri tehniki Swish je ravno hitrost tisti element, na katerem gradimo.
Ne bom razlagal celotne tehnike (ki je dokaj kompleksna, če jo želimo prilagoditi posamezniku), temveč bom podal temelje za učinkovito uporabo poenostavljene verzije v vsakdanjih situacijah.
Recimo, da bi radi dosegli trajno spremembo glede nivoja motiviranosti za neko nalogo.
In to na tak način, da se bo motivacija sprožila avtomatično, sama po sebi, vsakič, ko pomislite na to nalogo.
Prvi korak do sprememb
Izberite trenutek, prostor ..., ki vas spomni na dejavnost, za katero bi se radi motivirali.
Npr., če bi se radi motivirali za učenje, kaj je tisto, kar vas spomni na učenje: pogled na vašo delovno mizo, misel na jutrišnji dan v šoli ali kaj drugega?
Iščemo prvi sprožilec in ne nekaj, kar je prisotno šele po 15-ih minutah razmišljanja o tem, ali bi se usedli za delovno mizo ali ne.
Drugi korak do sprememb
Predstavljajte si, da ste želeno dejavnost uspešno opravili. V katerem trenutku po opravljeni nalogi bi se najboljše počutili?
Potrebujemo trenutek, ko so, zaradi opravljene naloge, prisotna intenzivna pozitivna čustva.
Npr., če nam je cilj motivirati se za učenje, bo nekdo imel intenzivne pozitivne občutke v trenutku, ko bo naloga zaključena.
Nekdo drug bo morda menil, da je naloga nepomembna za njegovo življenje in ne bo ob zaključku čutil nobenih pozitivnih občutkov. Morda le obžalovanje zaradi "izgubljenega časa."
V tem primeru bi morda ta oseba imela bolj pozitivne občutke ob misli na ves prosti čas, ki ga bo imela po opravljeni nalogi in bo praznovanje uspeha s pomembnimi prijatelji tisto, kar bo izbrala za ta korak.
Ko najdemo iskani trenutek, si predstavljamo, kako bi nas v tej situaciji videl opazovalec.
Tretji korak do sprememb - akcija
A) Pomislite na prvi korak (prva misel na želeno dejavnost ali tisto, kar vidite in vas asociira na dejavnost). To naj traja sekundo ali dve.
B) V trenutku zamenjajte to predstavo s predstavo iz drugega koraka. Sprememba naj bo hitra in naj traja sekundo ali manj.
C) Uživajte v predstavi iz drugega koraka (o tem, kako boste izgledali in kako zveneli v tenutku, ko boste najbolj zadovoljni z opravljeno nalogo). To naj traja 3 sekunde.
D) Prekinite proces in preusmerite pozornost na prostor okoli vas in vaše dihanje. To naj traja 3 sekunde.
Ponovite proces še hitreje.
In nato ga ponovite še hitreje.
In potem še veliko hitreje.
In tako nadaljujte, dokler ne boste v trenutku, ko pomislite na predstavo iz prvega koraka, skoraj isti trenutek zamenjali s predstavo iz drugega koraka.
Po nekem času si lahko predstavljate, da so spremembe tako hitre, da se proces A), B), C) ponovi tudi po 3x, 5x ali večkrat v sekundi. Pri tej hitrosti koraka D) ne izvajamo več.
Seveda, pri tej hitrosti ne boste mogli vizualizirati vseh teh korakov, kar tudi ni cilj vaje.
Prvih par ponovitev naredimo natančno (lahko tudi počasneje kot sem določil zgoraj), da dobimo natančno predstavo.
Kasneje je pomembno samo, da si predstavljate, da procesi potekajo.
Kako vemo, da je prišlo do spremembe
Ko ne boste mogli več priklicati predstave iz prvega koraka, ker vam bo namesto nje v misli skakala predstava iz drugega koraka, je sprememba dosežena.
To bo povzročilo, da bodo tudi čustva ob misli na izbrano nalogo drugačna.
Učinek in hitrost spremembe bosta odvisna od vašega primarnega načina razmišljanja (VAK), količine pozitivnih čustev, ki jih pri vas vzbuja predstava iz drugega koraka, vaše navajenosti na tehniko, časa, ki ga boste posvetili tej vaji, hitrosti, s katero boste izvajali vajo ...
Običajno že petkrat po petnajst minut izvajanja te vaje občutno spremeni zaznavanje izbrane dejavnosti.
Ali tehnika Swish vedno deluje?
Na to vprašanje bi lahko odgovorili z drugim vprašanjem: "Ali bodo vsi, ki jih je pes presenetil z divjim lajanjem, spremenili odziv na pse v prihodnosti?"
Na obe vprašanji je odgovor pritrdilen, ko so zagotovljeni določeni pogoji:
- v primeru, ko je prisotna hitrost, ki poskrbi za zmedo (in tako za nekaj časa izključi zmožnost zavednega reagiranja v situaciji in omeji našo sposobnost racionaliziranja situacije),
- ko ta ista hitrost (in pri Swishu še številne ponovitve) povzroči, da povežemo dve izkušnji ter,
- ko temu dodamo še močno čustveno komponento, ki aktivira učinek klasičnega pogojevanja,
je sprememba zagotovljena.
Lahko bi dodali še kakšno komponento, ampak že te so dovolj za spremembe.
Tako za tiste spremembe, ki jih imenujemo "pozitivne", kot tiste, ki jih imenujemo "negativne". Proces učenja je v obeh primerih enak, samo mi smo v eni situaciji bolj zadovoljni z rezultati.
Ali mora biti vedno prisotna hitrost? Ne, tako kot tudi ni vedno potrebna močna čustvena komponenta. Ampak pospeši proces.
Test
Izbral sem dejavnost, ki zahteva kar nekaj poguma, ko se je človek prvič loteva in se odpeljal v Solkan. Na mostu sem si ogledal proceduro in se lotil priprave.
- Za prvi korak sem izbral odriv z mosta.
- Za drugi korak sem izbral navdušen pogovor z drugimi udeleženci po opravljenem skoku.
- Medtem ko sem čakal v vrsti, sem ti dve predstavi povezoval z zgoraj omenjenim postopkom. Še na podestu za odskok sem še vedno v mislih šel skozi postopek.
Na ta način sem se pripravil na sam odriv z mostu.
Sama priprava vsebuje še en pomemben element in to je prilagajanje na občutek prostega pada, ki pa zahteva drugo NLP tehniko oziroma drugačen pristop.
Delni odgovor na vprašanje, "Ali z NLP-jem lahko prevzamemo kontrolo nad svojimi mislimi, čustvi in dejanji?"
Lahko bi rekel, da sem z razlago zgoraj omenjene tehnike delno odgovoril na vprašanje z začetka teksta.
Delno, ker za pravi odgovor največ šteje lastna izkušnja. Zato vas vabimo na eno izmed naših izobraževanj, kjer boste dobili edini pravi odgovor na vprašanje, ki sem ga zastavil na začetku članka.
In ta odgovor bo prevzemanje vajeti v svoje roke na področjih vašega življenja, kjer si vi to želite.
In kaj je bilo z gospo z začetka članka
Pokazalo se je, da je gospa ne samo odločna, temveč da tudi zelo dobro ve, kaj hoče. Njen seznam želenih sprememb me je po svoji obsežnosti in natančnosti spominjal na pisma, ki sem jih jaz v otroštvu pisal Dedku Mrazu. Vsakič, ko je odkljukala en cilj, je izbrala dva nova.
Ko je bila po nekaj srečanjih zadovoljna z odnosom do sebe, se je lotila poslovnega področja. Ko sva uredila komunikacijo s strankami in so ji kolegice rekle, da ne morejo verjeti, da je nekdo tako sproščen in potrpežljiv z napadalnimi strankami, se je lotila naslednjega cilja: odnosa z direktorjem.
Ko je imela občutek, da je v službi tako kot mora biti, je izbrala prosti čas ...
Njeno mnenje o učinkovitosti NLP-ja
In, ko je bila zadovoljna z rezultati, me je zanimalo, ali nas bo priporočila svojim kolegom, kolegicam in domačim.
Tako kot so me presenetile njene prve besede, me je presenetil tudi njen smisel za podajanje pohval:
"Nisem nora, pa da bodo oni znali to, kar jaz sedaj znam. Tole je tako dobro, da nikomur ne bom povedala za to!"
Lahko rečem, da je to ena od najbolj originalnih pohval, kar sem jih dobil.
In zato bi s tega mesta poslal še prisrčen pozdrav naši navihani gospe!