moški v rožicah 1024Vsak človek je zase svet, zato je povsem razumljivo, da na enake situacije vsak lahko pogleda s popolnoma svoje – drugačne perspektive. To, kako vidimo, slišimo in razumemo določene situacije, oblikuje naša pričakovanja. In medtem ko imamo nekateri upanje za prihodnost, lahko drugi pričakujejo najslabše. Omenjena vidika, ki ju imenujemo optimizem ali pesimizem, vplivata na to, kako vidimo svoje življenje in kako nas dojemajo drugi. A bolj kot to bi nas moral skrbeti njun vpliv na naše fizično in duševno zdravje.

Če mislite, da optimizem in pesimizem ne vplivata na naše zdravje, se motite. V nadaljevanju predstavljamo več raziskav, ki so v središče postavile vpliv razumevanja, dojemanja in predvidevanja situacij na posameznikovo ne samo trenutno dobro počutje, ampak zdravje v celoti.

 
Črnoglednost in koronarne srčne bolezni
Kako je pesimizem povezan z boleznimi, so kar 11 let raziskovali na Finskem. Pod drobnogled so vzeli starejše posameznike, ki so jih na osnovi različnih testiranj in vprašalnikov opredelili kot pesimiste. Po zaključeni študiji so ugotavljali, koliko posameznikov je umrlo zaradi koronarno srčne bolezni (bolezen, pri kateri je oskrba srca s krvjo motena zaradi zožitve koronarnih arterij). Rezultati so pokazali, da je bilo tveganje pri tistih, ki so bili ocenjeni kot bolj pesimistični, bistveno večje kot pri tistih, ki so jih že v začetku študije opredelili kot manj črnoglede (Pänkäläinen, Kerola, Kampman, Kauppi in Hintikka, 2016).

Tveganja pri optimizmu
Študij, ki so raziskovale vpliv optimizma na bolezni in imunski sistem, je več. In če se razlikujejo o sržu težave, ki so jo postavile v središče raziskovanja, in preučevanih vidikih, pa so si podobne v končnih izsledkih, ki potrjujejo, da ima optimizem pozitivne učinke na splošno zdravje. Dr. Eric S. Kim z univerze v Michiganu je potrdil, da je optimizem povezan z manjšim tveganjem za možgansko kap. Na vzorcu starejših od 50 let je dokazal, da je imel optimizem pomembno vlogo tudi ob upoštevanju drugih dejavnikov tveganja, kar kaže na to, da so učinki optimizma pomembni že sami po sebi (Kim, Park in Peterson, 2011).

Druga študija se je osredotočila na študente prava in njihova pričakovanja glede fakultete, ne glede na to, ali so bili do študijskih izkušenj naravnani pesimistično ali optimistično. Ko so študenti postali bolj optimistični glede študija, se je okrepil tudi njihov imunski odziv, in obratno – ko sta se znižali motivacija in delovna vnema, jih je čakalo težko delo, so morali več študirati ali so bili na njihovem koledarju težki izpiti, so se začeli počutiti bolj pesimistično in posledično je padel tudi njihov imunski odziv. To nakazuje, da lahko bolj optimistična naravnanost okrepi delovanje imunskega sistema (Segerstrom & Sephton, 2010).

Optimizem in pesimizem pa sta poleg zdravja srca in ožilja povezana tudi z drugimi vidiki zdravja. Omeniti velja raziskavo, s katero je dr. Tindle skupaj s kolegi raziskoval povezanost pesimizma z rakom. Ugotovili so, da so imele optimistične ženske, vključene v raziskavo, v primerjavi s pesimističnimi 44-odstotno manjšo možnost, da bodo umrle zaradi raka, medtem ko so imele najbolj pesimistične kar 23-odstotno večje tveganje za tragičen konec zaradi raka (Tindle et al., 2009).

Temen začaran krog
Optimizem in pesimizem nista povezana zgolj z boleznimi, ampak vplivata tudi na spremembe v duševnem zdravju. Nizozemski profesorji Giltay, Zitman in Kromhout so v študiji leta 2006 ugotovili, da je optimizem povezan z nižjo stopnjo depresije pri starejših odraslih, italijanski znanstveni raziskovalec dr. Conversano pa je štiri leta kasneje pomanjkanje optimizma povezal s simptomi depresije in samomorilnostjo (Conversano et al., 2010).

Kako naprej?
Optimizem in pesimizem vplivata na naše zdravje in psihično počutje bolj, kot smo si morda mislili. Pri tem velja omeniti zaščitne učinke pozitivnega gledanja na svet, zaradi česar je smiselno ohranjati upanje in zreti v prihodnost z vedrimi očmi ter na ta način zmanjšati tveganja za razvoj različnih bolezni. Strokovnjaki namigujejo, da lahko optimizem vpliva na dobro počutje s spodbujanjem zdravega načina življenja in načina razmišljanja, ki vključuje večjo fleksibilnost, bolj osredotočen način reševanja težav in učinkovitejšo obdelavo negativnih informacij. Optimisti se bolje soočajo s svojimi vsakodnevnimi težavami in uporabljajo učinkovitejše strategije obvladovanja stresnih situacij – ključ do uspeha pa se skriva v tem, da so namesto v problem osredotočeni v iskanje rešitev zanj (Rezaei, Mousavi, Safari, Bahrami in Menshadi, 2015).

'Če želiš najti optimizem, išči v življenju dobre in lepe stvari'
V življenju ne manjka izzivov in velikokrat se lahko zdi, da situacijam nismo kos oziroma zaradi okoliščin ne moremo imeti prijaznih misli. A tudi če naš pogled ni najbolj barvit, prijazen in stvaren, nam bo ohranjanje pozitivne naravnanosti pomagalo pri zdravju. Ostati optimističen ne pomeni, da ne razmišljamo o padcih ali negativnih izkušnjah − bolj kot to je povezan z idejo, da se bodo stvari uredile in da obstaja razlog, da se še naprej trudimo izboljšati stvari in da smo sposobni premagati slabe situacije v življenju. Optimizem je stvar odločitve – je odnos, ki ga je vsak zmožen vaditi in gojiti ter vzporedno nevede skrbeti za svoje zdravje. Zato je pomembno, da okrepite to zavedanje in poiščete tehnike, ki vam bodo pri tem dolgoročno pomagale.

 

 

Viri:

Conversano, C., Rotondo, A., Lensi, E., Della Vista, O., Arpone, F., & Reda, M. A. (2010). Optimism and Its Impact on Mental and Physical Well-Being. Clinical Practice and Epidemiology in Mental Health : CP & EMH, 6, 25–29. http://doi.org/10.2174/1745017901006010025

Giltay, E., Zitman, F., & Kromhout, D. (2006). Dispositional optimism and the risk of depressive symptoms during 15 years of follow-up: The Zutphen elderly study. Journal of Affective Disorders, 91(1), 45–52. doi:10.1016/j.jad.2005.12.027

Kim, E. S., Park, N., & Peterson, C. (2011). Dispositional optimism protects older adults from stroke: The health and retirement study. Stroke, 42(10), 2855–2859. doi:10.1161/strokeaha.111.613448

Pänkäläinen, M., Kerola, T., Kampman, O., Kauppi, M., & Hintikka, J. (2016). Pessimism and risk of death from coronary heart disease among middle-aged and older Finns: An eleven-year follow-up study. BMC Public Health, 16(1), . doi:10.1186/s12889-016-3764-8

Rezaei, S. G., Mousavi, S. S. S., Safari, F., Bahrami, H., & Menshadi, S. M. D. (2015). Study of relationship between optimism, pessimism and coping strategies with mental health among university students of Lorestan. Open Journal of Social Sciences, 03(12), 190–195. doi:10.4236/jss.2015.312021

Segerstrom, S. C., & Sephton, S. E. (2010). Optimistic Expectancies and Cell-Mediated Immunity: The Role of Positive Affect. Psychological Science, 21(3), 448–455. http://doi.org/10.1177/0956797610362061

Tindle, H. A., Chang, Y. ., Kuller, L. H., Manson, J. E., Robinson, J. G., Rosal, M. C., Matthews, K. A. (2009). Optimism, cynical hostility, and incident coronary heart disease and mortality in the women’s health initiative. Circulation, 120(8), 656–662. doi:10.1161/circulationaha.108.827642

 

E-novice

Naročam se na brezplačne e-novice in soglašam, da mi NLP inštitut do preklica na spodaj vpisan e-poštni naslov občasno (približno 2 x mesečno) pošilja novice:

  • o storitvah in dogodkih, ki jih izvaja (brezplačne in plačljive delavnice, e-delavnice, coachingi, e-programi in morebitni drugi dogodki, ki jih bodo organizirali) na temo NLP-ja, osebnostne rasti, povečanja poslovne učinkovitosti in komunikacije ter sorodne teme;
  • o člankih na temo NLP-ja in druge teme s področja osebnostne rasti;
  • o uporabnih nasvetih s področja osebnostne in poklicne rasti;
  • o najnovejših znanstvenih dognanjih glede NLP-ja in
  • o popustih, ki sem jih deležen kot naročnik na e-novice.

S prijavo na e-novice potrjujem, da sem prebral in razumel Politiko varstva osebnih podatkov NLP inštituta in Pravilnik o varovanju osebnih podatkov NLP inštituta.