Vstopili smo v novo leto in v tem prazničnem času so marsikomu izmed nas skozi misli švignile želje.
Nekatere izmed njih so nas napolnile z optimizmom in spravile v dobro voljo.
Ob nekaterih drugih željah pa smo morda začutili, da smo naleteli na svoje meje.
Iz zgodbe o Johnu Bramblittu lahko črpamo navdih kaj narediti, ko se srečamo s svojim mejami. In morda se naučimo kako odvreči izgovor (ali dva) pri doseganju svojih ciljev.
Slikar
Marsikje okoli nas so ljudje, ki živijo zanimive zgodbe. In ena od zanimivih zgodb, ki inspirira in pripoveduje o preseganju lastnih meja je zgodba o Johnu Bramblittu. John je študent Univerze v severnem Texasu (UNT), študira ustvarjalno pisanje in je predan svojemu hobiju, slikanju z oljnimi barvami.
Njegov hobi: izdelava portretov prijateljev in svojega psa ter slikanje tihožitij, sam po sebi ne bi bil nič posebnega - če John ne bi bil slep.
Njegov odnos do omejitev lepo ponazori njegova misel:
"Saj sem že prej razmišljal o tem, da bi začel slikati - ampak sem mislil, da nisem kaj prida slikar. Toda, ko sem izgubil vid, sem si rekel - če pač slike ne bodo v redu, mi jih saj ne bo treba gledati."
Če se je John lotil slikanja - katerih opravičil se lahko znebimo mi in čez katere ovire lahko preplezamo na poti uresničevanja svojih ciljev?
