Modeliranje lahko poenostavljeno definiramo kot metodo opazovanja in ustvarjanja uporabnih opisov določene spretnosti. Je najbolj zahtevna in hkrati najbolj cenjena NLP veščina.
Omogoča nam, da hitreje osvojimo nova znanja ali visoko raven določene veščine. Sloni na predpostavki, da IMA VSAKA IZKUŠNJA STRUKTURO in da je spretnosti posameznikov možno kopirati, torej opisati v obliki, ki je primerna za prenos na druge, ki se teh spretnosti lahko naučimo.
Večji del NLP-ja je nastal kot rezultat modeliranja.
Ko je dr. John Grinder, profesor lingvistike na University of California, Santa Cruz, združil moči s takrat še študentom psihologije, Richardom Bandlerjem, pri analizi jezikovnih vzorcev Fritza Perlsa (ustanovitelja Geštalt terapije), je nastal njun prvi nabor jezikovnih vzorcev.
Na osnovi odkritja določenih zakonitosti, ki se jih je Perls nevede držal pri postavljanju vprašanj svojim klientom, sta sestavila Meta model jezika, sistem vprašanj za bolj natančno komunikacijo in bolj natančno definiranje problemov in ciljev.
Razvoj modeliranja na drugih področjih
Metodo so nato začeli uporabljati na vrsti drugih področij (poslovni svet, medsebojni odnosi, zdravje, šport, itd.).
Med bolj zanimivimi projekti modeliranja je projekt BMW-ja, ki je v Angliji angažiral NLP eksperte za analizo veščin 1% svojih najuspešnejših prodajalcev in nato skozi sistem delavnic posredoval nova spoznanja vsem na področju prodaje. Po besedah vodilnih v BMW-ju, je projekt večkratno presegel pričakovanja.
Najbolj poglobljen projekt modeliranja v Evropi je vsekakor potekal v Fiatu. Fiat je šel skozi večletni projekt analize veščin njihovih najučinkovitejših vodij ter je na tej osnovi zastavil celoten sistem izobraževanja vodilnih na vseh nivojih.
Zavedno in nezavedno modeliranje
V NLP-ju imamo vrsto orodij, namenjenih modeliranju, ki jih v osnovi ločimo glede na to ali smo v začetni fazi modeliranja, oziroma v fazi nezavednega (implicitnega) modeliranja, ali smo v naslednji fazi zavednega (eksplicitnega) modeliranja.
- NEZAVEDNO MODELIRANJE
- Lep primer nezavednega modeliranja je proces učenja materinega jezika. Otrok je običajno izpostavljen jeziku in se ga nauči, ne da bi se zavestno poglabljal v detajle. Skozi gledanje risank in filmov npr. v angleščini, lahko na podoben način osvoji tudi osnove tujega jezika.
- Tako tudi v prvem delu pri modeliranju izklopimo vse naše predpostavke in se prepustimo izkušnji. Namenoma se izogibamo logičnim analizam, ker tisti moment, ko se osredotočimo na spremljanje določene komponente izkušnje, običajno spregledamo vse ostale, ki jih tisti moment ne spremljamo.
- ZAVEDNO MODELIRANJE
- Primer zavednega modeliranja je delo, ki so ga opravili jezikoslovci, pri določanju pravil, ki se pojavljajo pri določenem jeziku. In pouk jezikov na naših šolah (tako v osnovni, srednji šoli, kot na fakultetah) temelji na sadovih njihovega zavednega modeliranja.
- V tem delu modeliranja se lotimo logičnega razčlenjevanja vzorcev in definiranja ključnih elementov z NLP in vsemi ostalimi orodji, ki jih imamo na razpolago.
Pri tem primerjamo izvedbe posameznikov, ki imajo povprečne rezultate, z izvedbami posameznikov, ki dosegajo vrhunske rezultate.
Zavedno izpuščamo različne elemente, za katere menimo, da so pomembni za doseganje vrhunskih rezultatov in preverjamo, ali se brez njih res zmanjša uspešnost izvedbe.
Preverjamo, ali smo procese kodirali na tak način, da posamezniki, ki so imeli povprečne rezultate, z našimi navodili res izboljšajo uspešnost ...
V nadaljevanju sta primera enega in drugega načina modeliranja.
Zavedno modeliranje
Zavedno modeliranje (analiza plesa Beyonce, razčlenitev na enostavne gibe in postavljanje teh gibov v sekvence) ter ure učenja teh modeliranih korakov so pripeljali do plesne usklajenosti, ki jo ti fantje kažejo na igrišču.
Nezavedno modeliranje
Glede na vnemo pri posnemanju gibov, bi lahko to učenje uvrstili celo v zavedno modeliranje, ampak glede na neobremenjenost z logičnim razčlenjevanjem, je to lep primer nezavednega modeliranja.
